Če naglušna oseba govori glasneje, tega običajno ne počne namenoma. Glasnost govora uravnavamo tudi s tem, kako dobro slišimo sami sebe.
Slušna povratna zanka
Ko govorimo, ves čas poslušamo svoj glas. Tako prilagajamo glasnost, višino in jasnost izgovorjave. Če oseba svoj glas sliši slabše, ga lahko nezavedno okrepi.
Podobno se zgodi v hrupnem prostoru: ker je lastni glas težje slišati, začnemo govoriti glasneje. Pri naglušnosti je ta učinek lahko prisoten tudi v mirnejših okoljih.
Kako se odzvati spoštljivo
Namesto opozorila “govoriš preglasno” je bolje mirno povedati, da se dobro slišita in da lahko govori nekoliko tišje. Pomaga tudi, da zmanjšamo hrup v ozadju in se pogovarjamo iz oči v oči.
Če se glasnejši govor pojavlja skupaj z večkratnim preslišanjem, napačnim razumevanjem ali višjo glasnostjo televizije, je smiseln pregled sluha.
Vloga slušnih aparatov
Dobro prilagojeni slušni aparati lahko izboljšajo zaznavanje lastnega glasu in okolice. S tem je komunikacija pogosto bolj naravna in manj utrujajoča.
Kdaj po nasvet?
Če opažate spremembe sluha, slabše razumevanje govora ali večjo občutljivost na zvoke, je smiseln strokoven pregled sluha. Pravočasen posvet pomaga izbrati najprimernejši naslednji korak.