Preventiva ali kurativa? Vaša izbira!
Kako ohraniti dober sluh?
Naši južni bratje bi rekli bolje spriječiti nego liječiti (bolje preprečiti, kot zdraviti). Irec Samuel Lover naj bi bil prvi, ki je zapisal globalno rabljen rek Better safe than sorry (bolje poskrbeti za varnost, kot obžalovati) in v Nemčiji, od katere smo pobrali precej germanizma, pravijo vorsorgen ist besser als heilen (preventiva je boljša od zdravljenja)!
Ti reki so le še ena kaplja v morju modrosti, v katerem eni bolj, drugi manj plavajo. Vsakdo od nas bi se želel naučiti drugače kot preko napak in čeprav komu to zelo dobro uspeva, ni pri vseh tako. Večina se uči prek napak. Problem nastane, ko ne zagrabi [ctrl]+[z] (računalniški ukaz razveljavitve), ko ne moremo dobiti nove priložnosti, ko ne moremo s pridobljenimi izkušnjami poskusiti znova. V sproščeno-pogovorni situaciji bi se na to temo verjetno komaj vzdržali bolj vulgarnega reka naših južnih sosedov, čeprav ta še kako drži.
Če želite ohraniti dober sluh kar se da v pozna leta, v spodnjem razdelku preberite koristne nasvete za ohranjanje dobrega sluha. Poudariti je treba, da je najbolj pogosta naglušnost starostnega izvora in da četudi boste idealno skrbeli za vaš sluh, bo sluh z leti upadal. Lahko pa z naslednjimi nasveti kar precej, za dobrih nekaj let prestavite obisk ORL specialista zaradi poslabšanja sluha.
Zaščita pred vodo
Voda za zdrava ušesa načeloma ne predstavlja težav. V nekaterih primerih pa je potrebno sluhovod dobro zavarovati, da voda ne pride v stik z ušesno sluznico oz. s srednjim ušesom. To še posebej velja za osebe (otroke in odrasle), ki imajo:
• kronična vnetja srednjega ušesa
• poškodbo – perforacijo bobniča
• vstavljene timpanalne cevke (predvsem otroci)
• ozke sluhovode, kjer voda rada zastaja
• so imeli operativen poseg v srednjem ušesu
Zaščita pred hrupom
Če smo prej rekli, da voda zdravemu ušesu načeloma ne predstavlja težav, pa to za hrup nikakor ne drži! Generalno gledano je vsak hrup, ki presega mejo 70 db, škodljiv, vendar se je pa na tej točki potrebno malce ustaviti in obdelati mersko enoto glasnosti, ki se izraža v decibelih (dB). Ta nima seštevalne podobnosti kot jo ima npr. merska enota za dolžino. Le-to si zlahka predstavljamo: če dolžini treh metrov dodamo dva metra, imamo dolžino petih metrov. Pri decibelih pa niti slučajno ni tako! Glasnost 110 dB je več kot 100x bolj intenzivna od glasnosti 85 decibelov! V prejšnjem stavku ni napake, intenzivnost je v teh 25 dB razlike več kot stokratna! Torej, na razliko v decibelih med 85 in 110 dB, niti slučajno ne smemo gledati “le” kot 25 dB več. Bolj kot se viša sama glasnost, bolj se potencira (ne viša!) intenzivnost. Poglejmo še na drugem primeru: glasnost normalnega govora se vrti okoli 65 db, medtem ko se kričanje, ki je kar 30 krat intenzivnejše, v decibelih od normalnega govora razlikuje “le” v 15 decibelih. Lahko pa rečemo, da se intenziteta med dvema nivojema glasnosti eksponentno veča z naraščanjem nivojev. Decibel sicer izračunamo z desetkratnim logaritmom intenzitete zvoka deljenega z najmanjšo možno intenziteto zvoka, katero človeško uho lahko še zazna.
Koristni nasveti uporabe slušalk
Priča smo vse večjemu porastu rabe slušalk, katere so zaradi dobrega marketinga postale zelo popularizirane in poleg poslušanja služijo še kot modni dodatek in statusni simbol. Danes se težko sprehodimo čez center mesta, brez da bi srečali koga s slušalkami na glavi ali v ušesih. Slednje veljajo za veliko bolj nevarne od naglavnih slušalk, čeprav si tudi z naglavnimi slušalkami lahko povzročimo precej škode.
Med odločanjem o naglavnimi in v-ušesnimi slušalkami predlagamo izbiro naglavnih slušalk. Ob tem dodajamo, da je še najboljša izbira takšnih naglavnih slušalk, ki imajo opcijo dušenja hrupa (noise cancelling). Zakaj je to pomembno? Bolj kot je glasno okolje, več kot je hrupa, glasneje si bomo nastavili glasnost, da bi bolje in dobro slišali, medtem ko bo pri uporabi slušalk z (aktivnim) dušenjem hrupa ta glasnost bistveno manjša, a slišali bomo še čistejše in natančnejše. Uporabo takšnih slušalk toplo priporočamo.
V kolikor pa že imate slušalke, ki nimajo funkcije dušenja hrupa, pa se skušajte držati smernic varnega poslušanja preko slušalk, katere se označujejo s pravilom 60/60. Ti številki predstavljata kolikšno glasnost in koliko časa lahko poslušamo brez tveganja, torej glasnost na vaši napravi nastavite na 60% in ne poslušajte preko slušalk več kot 60 minut dnevno.
Glasnosti, ki jih proizvedejo današnje naprave, krepko presegajo številke varnega poslušanja. Zgoraj smo omenili, da je vsak hrup nad 70 dB škodljiv, a te naprave proizvedejo glasnosti vse do 120 dB, nekatere tudi več. Zato je še kako pomembno, da se držite smernic 60/60 kolikor je le mogoče.
Kakšna in katera zaščita je najboljša?
Pri zaščiti načeloma kar velja rek: Malo denarja, malo muzike. Dražja zaščita je tista, ki je individualno prilagojena vašemu ušesu in sluhovodu, torej na podlagi odtisa ušes. Takšni zaščiti ceno dvigujejo tudi aktivni filtri, ki so prilagojeni različnim in določenim dejavnostim kot so na primer gradnja in delo z glasnimi stroji, glasbene vaje in koncertiranje oz. obisk koncertov, lovsko ali tekmovalno streljanje, letenje, vožnja z motorji, …
Se pa podobni filtri danes nahajajo tudi v univerzalnih čepkih, takšnih ki se prilegajo načeloma vsakemu posamezniku. Takšna zaščita ima navadno dve ali več kupol, ki poskrbijo za dobro zatesnitev ušesa. Zaščita s takšnimi čepki je po kvaliteti in varnosti takoj za individualno zaščito, je pa nekoliko cenejša izbira napram individualni zaščiti.
Na zadnjem mestu se nahajajo penasti ali voskasti čepki za eno- ali manj-kratno uporabo. Četudi so na zadnjem mestu, je takšna zaščita VELIKO boljša kot nobena zaščita. Takšne zaščite pogosto najdemo ob glasnejših delovnih mestih.
V slušnih centrih AUDIO BM so na voljo vse vrste zaščite proti hrupu in proti nabiranju vode v sluhovodu.
Brezplačen posvet
Stopite v stik z nami brez obveznosti.