Zaznavna

Zaznavna izguba sluha je posledica motenj pri pretvorbi zvočnih valov v električni signal v notranjem ušesu ali pri prenosu tega signala do možganov. To je najpogostejša vrsta naglušnosti pri odraslih, ki običajno prizadene obe ušesi in jo včasih spremlja tinitus. Lahko je oslabljena tako jakost zvoka kot tudi kakovost. Ljudje najpogosteje tožijo, da slabo slišijo ali razločijo govor, še posebej v hrupnem okolju. Nekatere težave je mogoče odpraviti pred nastankom trajne škode. Če je krivec npr. zdravilo, se lahko izognete trajni izgubi sluha s pravočasno prekinitvijo uživanja zdravila. Slušni aparat, ki okrepi zvok za večjo jakost signala v notranjem ušesu, lahko pomaga večini prizadetih.

Vzroki zaznavne izgube sluha

Akustična travma – Nenaden silen pok, kot pri strelu, lahko povzroči začasno oglušelost, saj poškoduje dlačne celice v polžu. V resnih primerih lahko ta akustična travma povzroči trajno gluhost.

Starostna naglušnost – Najpogostejša diagnoza je starostna naglušnost, prezbiakuza, kot jo imenujejo v medicini. Nekaj osnovnih dejavnikov, ki jih povezujejo s to težavo:

• Hrup – Dolgotrajna izpostavljenost hrupu v okolju privede do kopičenja poškodb notranjega ušesa in sčasoma do izgube sluha.

 Geni – Nekateri ljudje so bolj nagnjeni k starostni naglušnosti kot drugi, mogoče zaradi podedovane genske nagnjenosti k temu ali zaradi večje dovzetnosti za druge vire okvare sluha.

• Ateroskleroza – Zaradi zamašenih in zoženih arterij je slabša oskrba ušesnega polža s krvjo in kisikom, zato nastaja več prostih radikalov, ki poškodujejo dlačne celice za zaznavanje zvoka.

• Sladkorna bolezen – Ateroskleroza se hitreje razvije pri sladkornih bolnikih - ti imajo tudi druge žilne spremembe, ki lahko oslabijo prekrvavljenost ušesnega polža.

• Zdravila in strupi – Številna zdravila lahko okvarijo naš sluh, verjetnost za to narašča s starostjo in pogosteje jemanja zdravil. Izpostavljenost strupom lahko prav tako škoduje našemu sluhu.

Poškodba glave ali infekcijska bolezen – Če poškodba ali operacija glave ali infekcijske bolezni, kot so meningitis, mumps ali ošpice, prizadenejo srednje uho, potem lahkopoškodujejo dlačne celice ali slušni živec, ki prenaša zvočne informacije do možganov, in včasih povzročijo trajno oslabelost sluha.

Menierova bolezen – Ta bolezen lahko prizadene eno ali obe ušesi. Glavni simptom so nenadni napadi vrtoglavice, občutek vrtenja in izgube ravnotežja, pa tudi tinitus, izguba sluha in občutek pritiska v ušesu. Včasih je bolezen v rodu in verjetno pogostejša pri ljudeh z migreno. Čeprav pretirano uživanje soli ni neposredno povzročitelj bolezni, pa občutno zmanjšanje vnosa soli v telo pri nekaterih prizadetih lahko ublaži simptome.

Benigni tumor – Včasih se razvije nerakavi tumor ali akustični nevrom na slušnem živcu, ki prenaša zvočne signale do možganov. To povzroči tako izgubo sluha kot tudi tinitus, glavobole, omotico in občutek otrplosti obraza. Tovrstni tumor utegne ostati majhen, velikost pa nadziramo z rednimi pregledi. Če kaže znake rasti, ga lahko odstranijo z operacijo ali obsevanjem.